Ko gre za prehranjevanje, se zavedamo, da je to osnovna potreba našega telesa, saj potrebujemo hranila za optimalno delovanje. Mnogokrat pa izbiramo hrano pod vplivom čustev, namesto da bi se odločali zdravorazumsko.
Raznolikost ljudi, raznolikost prehranjevalnih navad
Ljudje smo različni in prav tako so različne naše prehranjevalne navade, ki jih pridobivamo skozi odraščanje. Naš odnos do hrane je praviloma odvisen od vzgoje, družbenih norm in, ne nazadnje, naših čustev. Torej, kakšna je povezava med čustvi in prehranjevalnimi navadami?
Hrana kot čustvena terapija
Razmislite o prazničnih obrokih, polnih dobrot, ali pa o tistih trenutkih, ko vam tesnoba ali izzivi v življenju “narekujejo”, da pojeste nekaj čokolade. Jasno je, da hrana ne zadovoljuje le naših telesnih potreb, temveč tudi čustvene.
Začnimo z najbolj očitnim: čustveno prehranjevanje
Ko se soočamo s stresom, jezo, žalostjo ali dolgčasom, se pogosto zatečemo k hrani kot obliki tolažbe. To počnemo tako pogosto, da smo verjetno vsi že kdaj doživeli prizor iz filma, v katerem se junakinja zlomi in se zateče k sladoledu ter čokoladi.
Stres lahko močno vpliva na naše izbire hrane, saj povzroča sproščanje hormona kortizola, kar povečuje apetit in hrepenenje po visokokalorični hrani, sladkorju in maščobah. Žalost nas lahko prav tako privede do iskanja tolažbe v hrani, ki nas “objame” s svojimi sladkimi ali bogatimi okusi. Dolgočasje je še en dejavnik, ki vpliva na naše prehranjevalne navade. Hrana je potešitev, a kratkotrajna.
