Ta sklep je bil sprejet po najnovejšem varnostnem pregledu, ki sta ga izvedli Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) in skupni strokovni odbor za aditive v živilih (JECFA).

Kljub tej novi klasifikaciji pa JECFA še vedno vztraja, da je aspartam varen za uživanje znotraj trenutno priporočenih dnevnih omejitev.

Zgodovina in uporaba aspartama

Aspartam, ki je približno 200-krat slajši od običajnega namiznega sladkorja, je leta 1965 odkril ameriški kemik James Schlatter. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je leta 1974 odobrila uporabo aspartama kot namizno sladilo in kot dodatek v različnih živilskih izdelkih, vključno z žvečilnimi gumiji, žitaricami za zajtrk in suhimi osnovami za živila.

Aspartam: Mogoče rakotvoren

WHO je aspartam uvrstila v skupino “možno rakotvoren oz. kancerogen”. To pomeni, da obstajajo omejeni dokazi, ki kažejo na to, da je aspartam potencialno povezan z rakom. Vendar JECFA ohranja mnenje, da je aspartam varen, če je njegov vnos manjši od 40 miligramov na kilogram telesne teže na dan. Odrasla oseba tehtanja 70 kg bi torej lahko varno zaužila med 9 in 14 pločevinkami dietne pijače na dan, saj pločevinka vsebuje v povprečju med 200 in 300 miligrami aspartama.

Aspartam v prehrani

Aspartam je pogosto najden v številnih nizkokaloričnih in brezalkoholnih pijačah, želatini, sladkarijah, sladicah in brezsladkornih pastilah za kašelj. Proizvajalci ga pogosto uporabljajo kot sladilo, saj je potrebno dodati manj aspartama za doseganje enake sladkosti kot pri uporabi sladkorja. Med bolj poznanimi izdelki, ki vsebujejo aspartam, so Coca-Cola Zero, Diet Coke, Diet Pepsi, Pepsi Max, Sprite Zero, Fanta Zero, Extra žvečilni gumi in brezsladkorni želatinast desert Jell-O.

Pomembno je, da se potrošniki zavedajo potencialnih tveganj, povezanih z uživanjem aspartama, in se držijo priporočenih dnevnih omejitev. Na koncu pa je odločitev o uporabi aspartama v prehrani vedno individualna izbira, ki temelji na osebnem tveganju in preferencah.